Vrata se nikoli ne zaprejo
Nisem pričakoval, da bom še kdaj slišal njen glas in tako je bilo vprašanje, ki mi ga je postavila po telefonu še toliko večje presenečenje. Kljub temu, da je bilo od najinega zadnjega srečanja že nekaj let, se mi je zdelo razumljivo, da je bilo to kar sem ji storil zadosten razlog, da se bova pozdravila le še med slučajnim mimohodom, če sploh. Ampak to naj bo druga zgodba.
“Haj, D. pri telefonu. Na koroškem sem in nimam kam, bi lahko prišla k tebi?”. Medtem ko sem divjal po cesti mestu naproti, sem si predvajal te besede v glavi in se spraševal, če so bolj čudne te ali moje s katerimi ji pravim, da lahko in, da jo bom pobral čez 15 minut. Pravzaprav sem se o smislu svojega ravnanja še vedno spraševal tudi potem, ko se me je že oklepala z rokami, medtem ko sem privijal plin in poslušal kako kriči v čeladi, napol v grozi in napol v užitku. Morda bolj suha, a divjosti ni izgubila odkar sem jo nazadnje videl.
Dolgo sva sedela v temi na terasi pod hišo, kadila in se pogovarjala, preden sva šla notri. Toliko je bilo potrebno povedat in toliko tistega, kar se je zgodilo obema v teh letih, da se je zdelo kot, da morava odložiti ta tovor preden lahko vstopiva v zaprt prostor. A smejala sva se lahko še vedno in kljub očitkom, ki mi jih je sicer upravičeno navrgla vsake pet minut in stavku, ki ga je konstantno ponavljala, “Kako si mi lahko to storil!?”, se me je dotaknila in njen nasmeh je bil prav tako širok in bel kot pred desetletjem.
Že pod odejo, sem ležal in gledal, kako se slači pred mano, še vedno lepa in vitka kot nekoč. Le stopinje časa so naredile žensko iz nje, manj nedolžno in bolj samozavestno kot dekle, ki sem ga držal za roko, ne da bi se mogel skoncentrirati na film, ki so ga predvajali na platnu. Bilo je kot bi mi nekdo pokazal, kako mi je skrivaj ušel en delček življenja in so ga nadomestili spomini ter podobe lepih trenutkov preteklosti.
“Ne bom spala s tabo!”, mi je rekla, stala na mestu in gola strmela vame, ki sem dvigal odejo in se naglas smejal, “No, spala bom ampak ne bova seksala!”. Še vedno nasmejan sem rekel le:”Seveda ne, sploh nisem pomislil na kaj takega.” in se umaknil čisto malo, toliko, da je lahko zlezla k meni. Vonj, ki mi je bil domač, mi je še enkrat raztegnil ustnice in zdelo se mi je čisto naravno, da sem jo poljubil, ko se je stisnila k meni.
Spala sva in jutro je prineslo nov dan. Še preden sem odprl oči, mi je bilo jasno, da bova morala pogovor včerajšnjega večer ponoviti, sicer bo to zadnjič, da se vidiva. Na vprašanje, ki se mi je postavljalo v glavi, mi je odgovorila z svetlečimi očmi skoraj črne barve, na terasi kjer sem sedel in gledal sonce, ko se je ona šele pravkar zbudila. Zgodba torej piše nova poglavja. Kar je bilo še včeraj zaključek je danes samo del zapleta.
6.03.2008 ob 11:34
jst sm bil pa ziher da se bosta dala dol….
6.03.2008 ob 11:42
Winer,
hehehe, mi je žal, da sem te razočaral, ampak vse ob svojem času. Kdor čaka dočaka, in tudi jaz sem. Ampak to je spet druga zgodba.
6.03.2008 ob 12:21
da se nisi pomehkužil
6.03.2008 ob 12:23
Jok brate, le toliko sem političen, da znam počakat. Bolje pozno kot nikoli!
6.03.2008 ob 12:32
a pol je mogoče al kaj? prit nazaj na isto točko. ah sej, moški tak zmer use uničte
6.03.2008 ob 12:40
bonboniera,
ne, ni več ista točka, je pa nova zgodba, ki se začne kljub slabemu zaključku prejšnje. Če je nek odnos obstajal in je sicer bil ok, te konec koncev ta ženska ali moški pozna tudi sicer, ne le kot tistega, ki je prevaral.
Aha, moški smo krivi a ne!? Zanimivo, če pomislim na vse vezane ženske, s katerimi sem spal. Verjetno je bil tudi za njihov skok kriv moški a ne.
6.03.2008 ob 12:42
bonboniera,
ali nisi ravno ti napisala na svojem blogu:If you love something, let it go. If it comes back to you, it’s yours forever. If it doesn’t, then it was never yours to begin with.
6.03.2008 ob 12:50
res je lepo, kar se teb dogaja. sam nism vedla, da je res možno? ker mam sama dost podobno situacijo, ampak sem (najbrž) dosti mlajša od tebe, mi je v uteho, da mogoče pa enkrat…ko se zamere pozabijo…
no zdej pa se drž tega, ne spet skakat kam drugam
6.03.2008 ob 13:02
Pogumna punca!
Pametno ali ne, ampak mi je všeč ta ženska gesta.
6.03.2008 ob 13:12
bonboniera,
hahahaha, ne ne, imava težavo v komunikaciji. To je zgodba, ki se je zgodila lani poleti in ki se je končala kakšen mesec pozneje. Jo bom opisal kdaj drugič, morda že kmalu.
Sicer sem pa še dokaj mlad, vsaj telesno, tako, da veliko mlajša verjetno nisi.
pika,
ja, če kaj je D. zagotovo pogumna punca. Pamet pa tako ali tako nima kaj iskati, ko so v igri hormoni in spolnost. Samo enkrat živimo, in jaz sem on the fast lane.
6.03.2008 ob 13:23
stari ti si ful hud fukač :)))….
me prav zanima kako izgledajo tvoje fukačice :)))
pomoje se jih še s palco nebi dotaknil :))
dej nehi sanjat
6.03.2008 ob 13:27
In ti praviš, da si s temi hormoni dejansko mirno spal?? Mislim na tisto enakomerno globoko dihanje pospremljeno s sanjami in zaprtimi očmi, ki te zjutraj nagradi s spočitim organizmom…
6.03.2008 ob 13:27
winer,
ti si ena boljših popestritev tega bloga. Me veseli, da mi dviguješ branost hehe.
6.03.2008 ob 13:32
Pika,
odlično!!!! Komentar mislim.
Ja, sem, spal sem. Hormoni gor ali dol, niti probam ne, če vem, da mi bo to nekdo drugi dan obiral. Saj sem prase, ampak ne neumno prase.
Do tega je prišlo, ko je bil čas za to. In še potem mi je to obrala, ko sem se poslovil.
6.03.2008 ob 13:38
me veseli…obojestransko si koristima….jaz se krohotam tvoji zafrustriranosti….tebi pa dvigujem branost…:))))
aja sem pozabil vprašat kolk je blo teh vezanih s katerimi si seksal?….a si kje zapisuješ…imaš beležko?:)))))
aja sej res pa travo tut kadiš pa snifaš….jaki frajer:)))))
jesus kristus to morš pisat na blogu….
dete nesrečno
6.03.2008 ob 13:41
Ah ja… Včasih je res veliko več preprosto ležati ob nekom, čutiti njegovo bližino, poslušati enakomeren ritem dihanja… Eh… Ljubezen, pa hormoni, pa zaljubljenost… K vragu z njimi.
6.03.2008 ob 13:57
Še ena ženska gesta. Kdo bi nas razumel, največkrat smo same sebi uganke.
6.03.2008 ob 14:09
winer,
no vidiš, zadovoljstvo je obojestransko.
Darja,
ja, res je.
pika,
tisto kar ne razumemo je zanimivo, če je zlahka jasno je pogosto dolgočasno.
6.03.2008 ob 14:10
fish, joj škoda. jaz pa sem bila že romantično-optimistično razpoložena. no kljub temu, komaj čakam, da slišim nadaljevanje
6.03.2008 ob 14:13
Lepo lepo… zgodbo pa le napiši
In winner: zakaj bereš, če ti teme niso všeč?
6.03.2008 ob 14:25
bonboniera,
a te spravi nazaj v dobro in optimistično voljo, če ti rečem, da bi se dalo tudi v sedanjiku kaj napisat?
Tamara,
hvala hvala…bom.
6.03.2008 ob 14:42
ja bi me ja, ampak najprej hočem tole z D. slišat
pol pa še sedanjik!
6.03.2008 ob 14:43
Zmenjeno.
6.03.2008 ob 18:15
Včasih je manj - več. In bolje. Upam le, da so tudi njej ostali tako prijetni spomini;)
6.03.2008 ob 18:17
Zloba,
hja, tudi jaz upam in bolj kot ne sem prepričan, da je tako. Tu in tam se še vidiva in takrat mi da tak občutek.
6.03.2008 ob 21:40
učasih je lov bolši od samga ulova. počas in z užitkom, da se apetit dviguje in je okus tolk bolši, k se zasadi zobe v plen.
6.03.2008 ob 22:12
Sakir,
res je, dobro povedano.
6.03.2008 ob 18:27
winer, uh fish je hud jebač. A si ga videl kako dobro izgleda? Vendar mene ne šlivi, pa tako zelo si želim njegove pozornosti. Bi pa prosila pozornost koga drugega. Kogarkoli. Evo moj email, telefonsko pošljem kasneje. ********
sorry fishy, malo sem izrabila tvoj blog, ampak saj ne zameriš.
6.03.2008 ob 20:03
Vanja,
prosim da tega ne počneš več, moj blog ni dating service. Čeprav cenim tvoje komplimente. :)))) Velikodušno sem uredil tvoj komentar in zbrisal mail.
6.03.2008 ob 11:50
Zelo lepo napisano in nestrpno čakam nadaljevanje zgodbe.
Pa da izvemo, kaj (hudiča!) si ji storil
6.03.2008 ob 18:59
ja hvala fish, ker si spremenil moj komentar. v tem stilu vejetno spreminjaš tudi vse ženske zavrnitve, jah kaj čmo, obrambni sistemi pač delujejo. Sicer pa sliki ne zgledaš niti malo “jebozovno”, na žalost
6.03.2008 ob 09:36
Mojcas,
hvala, bom nadaljeval.
vanja,
ni problema, z veseljem ustrežem. Sploh če nekdo tako nujno potrebuje pomoč.
6.03.2008 ob 18:29
Čeprav sem baje pritlehna in v dno duše pokvarjena, sem tudi sama ravno tako situacijo preizkusila in občutki so bili neopisljivi. Mogoče zato, ker mora biti za seks glava “osvobojena”, če pa ni, pa je bolj “zdravilen” telesni kontakt brez samega spolnega akta. Včasih ti ta da skoraj take občutke kot pri seksu.
6.03.2008 ob 09:00
[...] fish wrote an interesting post today onHere’s a quick extractNisem pričakoval, da bom še kdaj slišal njen glas in tako je bilo vprašanje, ki mi ga je postavila po telefonu še toliko večje presenečenje. Kljub temu, da je bilo od najinega zadnjega srečanja že nekaj let, se mi je zdelo razumljivo, da je bilo to kar sem ji storil zadosten razlog, da se bova pozdravila le še med slučajnim mimohodom, če sploh. Ampak to naj bo druga zgodba. “Haj, D. pri telefonu. Na koroškem sem in nimam kam, bi lahko prišla k tebi?”. Medtem ko sem divjal po cesti mestu naproti, sem si predvajal te besede v glavi in se spraševal, če so bolj čudne te ali moje s katerimi ji pravim, da lahko in, da jo bom pobral čez 15 minut. Pravzaprav sem se o smislu svojega ravnanja še vedno spraševal tudi potem, ko se me je že oklepala z rokami, medtem ko sem privijal plin in poslušal kako […] [...]